Solatna politika in majhna kritika :)
Solatni krožnik je lahko kosilo ali zgodnja večerja, lahko ''gre
za med'', lahko pa je najbolj osovražen obrok, še sploh, če ima človek na hrano
preveč ozek pogled.
V restavraciji solatnega krožnika po navadi ne naročim, saj
za to napihnjeno ceno premalo hranljivih sestavin dobim. Pa tisti, ki me
poznajo vedo, da pri hrani ne šparam, za hrano mora vedno bit' in
vedno je treba k
najkvalitetnejši robi težit. 😉
Zakaj jem solatne krožnike le doma? Njihova priprava se mi
zdi enostavna in predvsem zabavna…režeš, dodajaš, mešaš, začiniš…tu ne moreš
nič pokvarit, pol dela pa prihraniš, če že večer prej si kaj pripraviš. Bolj
pisan je krožnik, bolj je privlačen…spet ponavljam, ne bodi enoličen, kuhinja
je prostor, kjer si lahko svoj in drugačen.
Ne maram primitivnih ljudi tipa ''kaj spet ješ to travo'', a
v resnici pojma nimajo koliko truda in ostalih, slastnih sestavin je vloženih v
pripravo. Spoštuj okus vsakogar, nekdo ima raje zelenjavo, spet drugi meso…ne
delaj iz tega nepotrebno debato ali galamo. Ne želim vplivati na nikogar, a
skoraj polovico leta sem na veganski hrani in moram vam priznati, da se človek
odlično počuti in nauči nadzorovati konzumacijo v vsem tem izobilju, ki nam ga
prehranska industrija nudi.
Mojih top 4:
1.) limona, česen, voda, sol, poper, sezamova pasta (ali tahini; Mercator jo ima vedno na zalogi);
2.) špinača, česen, mandlji, bučke, olivno olje, jabolčni kis, sol, poper;
3.) olivno olje, balzamični kis, dijonska gorčica, sol, poper;
4.) grški jogurt, česen, zelišča, sol, poper;
''JA, oči so tko narete, da ne prenesejo 'puščave' in diete. Zato pa z zdravim dressing-om lahko solato okrasiš in ljubezen do zelenjave spodbudiš. Vse je v okusih jaz pravim.'' :)
Komentarji
Objavite komentar