Svako jelo ima svoju priču.


Obožavam testo. Ova pogača je mojih ruku delo. Kad god je pravim setim se korena, bakine i dekine kuće, smederevca kako pucketa ... bake kako mesi testo, deke kako "čuva" vatru. Sećam se kako sedi na klupi pored šporeta i priča sa unukama. Šta bi čovek dao, da može, da zaustavi vreme, barem malo, na tren. Kako fali sve to. Dodje čoveku par puta godišnje tako, da bi spakovao kofere i pravac za selo, gde srce vodi. A ne možeš uvek, zato kad god možeš idi. Eto, pogača koja vredi više od svega. Pogača, koja vraća uspomene. Najlepše. ❤ A mi mladi nastavljamo tradicijom. 



900 gr brašna + 100 g za pripremu 
1 kesica suve germe/suvog kvasca 
2,5 dl mleka
2,5 dl vode
1 dl ulja
2 kašike šećera
2 kašičice soli 


Udružiti sve sastojke, zamesiti testo. Pustiti, da odmori barem pola sata, na toplom. 
Podeliti testo na 6 loptica. Svaku razvuči oklagijom u oblik kruga, tj. okruglog pleha, u kojem će se peći. 
Prvu lopticu testa oklagijom, razvuči u krug. Premazati puterom te krug prebaciti na papir za pećenje. Zatim isto to uraditi sa sledećom lopticom testa - znači, razvuči je, premazati puterom pa prebaciti na onu prvu. Tako uradimo sa pet loptica, dakle razvučene i premazane puterom stavljamo jednu preko druge, a šesta, poslednja, se ne premazuje, već se samo razvuče i stavi preko pete. 
Na sredinu staviti čašu ili okrugli model za seckanje testa za buhtle, krofne. Ostrim nožem iseći testo oko modla ili čaše, u krug, na 16 delova. U šolji razmutiti jaje, sa malo ulja i jogurta. Premazati sredinu, posuti semenkama od lana. Ostatak preliti i razmazati po čitavoj pogači. 
Peći na 180-200°, max. 30 min.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Muffini

Slika
Obožujem muffine, ampak tiste sočne, kremaste, polne okusa. Človek se preprosto ne more upret sladkim stvarem, kapo dol tistim, ki lahko. In namesto, da kupim nekaj sladkega, sama zaviham rokave in se lotim peke. Odločala sem se med browniji in muffini. In sem si rekla ''pa daj Nina poskusi enkrat pripraviti povsem običajne muffine, light version''. Pa ni šlo haha. Iz light osnove so nastali fat muffini. Ma ne muffini, indijančki. 😁Ženske pač. Iz easy stvari/situacij se podamo v bolj komplicirane. 👩😅 Pogledam po sestavinah in začnem z ''metanjem'' sestavin v posodo. Za merico sem vzela kapučino lonček. Nikoli ne delajte panike glede velikosti lončka, sklede, itd. Delajte z občutkom, po občutku. Saj vidite, kdaj je masa pregosta in rabi tekočino, oz. kdaj je masa redka in rabi moko, gustin, itd. Potrebuješ: *1 lonček ovsenih kosmičev (jaz sem jih dala v blender, lahko pa kupite že drobno mlete) *1 lonček gladke moke (jaz vedno uporabljam Farino z...
Preberite več

Zakaj se pozabite smejati?

Kolikokrat se tekom dneva nasmejite? Dovolite drugim, da vas nasmejijo?  Danes hodim po ulici, od pekarne do Upravne enote. Stopim iz pekarne in naletim na dve ženski v zgodnjih 50–ih, pljuvata čez mlade zaposlene in s prisluškovanjem njunega pogovora mi je jasno, da teh mladih oseb ne bosta vpeljali v delo. Gojita neko jezo do njih. Pač naj se sami znajdejo. Ok. Si mislim ''joj, jadno'' in nadaljujem svojo pot. Mimo mene gresta mama in sin. Nasprotje žensk pred pekarno – komunikacijski mrk in kisli obrazi. Pridem do prehoda za pešce, prečkamo v skladu s pravili, nekateri hitreje, drugi počasneje, voznik, ki se je bil primoran ustaviti za manj kot minuto, krili z rokami, tip za njim hupa. Nestrpnost. Se ustavim ob cesti in si mislim, kako neprijetna je bila ta kratka pot od pekarne do Upravne enote. Kam za vraga smo prišli? Pa saj ni smisel življenja, da se samo s svojimi ljudmi dobro počutimo … smisel je, da se tudi neznanec, tujec dobro počuti ob nas. Energija ...
Preberite več

Nina razmišlja, Nina se zamisli, Nina še bolj širi ljubezen

Slika
Pri 18. sem svoje življenje danes videla duševno izpolnjeno. Če me zopet vprašate, po 8. letih, bi vam rekla, da sem duševno izpolnjena. Sedim zadnjič na kavi, pred odločilnim ''meetingom''. Sama. Starejša kot sem, bolj mi prijajo samotne kavice. Mogoče, ker v vsej tej gužvi pozabimo nase. Vedno bolj cenim svoj čas in čas zase. Ne vlagam ga več v vse in vsakogar. Vlagam čas zase in peščico najpomembnejših. Da preidem na stvar (znana sem po tem, da v debati iz ene teme zalutam še na 10 ostalih, ki so povezane s to glavno, ki teče). Poslušam ljudi okoli sebe. Ženska za mizo, levo od moje, razlaga, kako ji je težko shajati s kolektivom. Sprva še ne obsojam, saj sem tudi sama mnenja, da je klima znotraj podjetja/organizacije ključna. Družba je družba, služba je služba – drži! A sigurno se z nekom bolj povežeš, sigurno s kompromisi lahko dihate skupen zrak. Njena izpoved prijateljici je glasovno naraščala, postajala je moteča za vse nas okoli nje, ni izbirala bes...
Preberite več