Nina razmišlja, Nina se zamisli, Nina še bolj širi ljubezen
Pri 18. sem svoje življenje danes videla duševno izpolnjeno. Če me zopet vprašate, po 8. letih, bi vam rekla, da sem duševno izpolnjena. Sedim zadnjič na kavi, pred odločilnim ''meetingom''. Sama. Starejša kot sem, bolj mi prijajo samotne kavice. Mogoče, ker v vsej tej gužvi pozabimo nase. Vedno bolj cenim svoj čas in čas zase. Ne vlagam ga več v vse in vsakogar. Vlagam čas zase in peščico najpomembnejših. Da preidem na stvar (znana sem po tem, da v debati iz ene teme zalutam še na 10 ostalih, ki so povezane s to glavno, ki teče). Poslušam ljudi okoli sebe. Ženska za mizo, levo od moje, razlaga, kako ji je težko shajati s kolektivom. Sprva še ne obsojam, saj sem tudi sama mnenja, da je klima znotraj podjetja/organizacije ključna. Družba je družba, služba je služba – drži! A sigurno se z nekom bolj povežeš, sigurno s kompromisi lahko dihate skupen zrak. Njena izpoved prijateljici je glasovno naraščala, postajala je moteča za vse nas okoli nje, ni izbirala bes