Nina razmišlja, Nina se zamisli, Nina še bolj širi ljubezen

Pri 18. sem svoje življenje danes videla duševno izpolnjeno. Če me zopet vprašate, po 8. letih, bi vam rekla, da sem duševno izpolnjena.

Sedim zadnjič na kavi, pred odločilnim ''meetingom''. Sama. Starejša kot sem, bolj mi prijajo samotne kavice. Mogoče, ker v vsej tej gužvi pozabimo nase. Vedno bolj cenim svoj čas in čas zase. Ne vlagam ga več v vse in vsakogar. Vlagam čas zase in peščico najpomembnejših. Da preidem na stvar (znana sem po tem, da v debati iz ene teme zalutam še na 10 ostalih, ki so povezane s to glavno, ki teče). Poslušam ljudi okoli sebe. Ženska za mizo, levo od moje, razlaga, kako ji je težko shajati s kolektivom. Sprva še ne obsojam, saj sem tudi sama mnenja, da je klima znotraj podjetja/organizacije ključna. Družba je družba, služba je služba – drži! A sigurno se z nekom bolj povežeš, sigurno s kompromisi lahko dihate skupen zrak. Njena izpoved prijateljici je glasovno naraščala, postajala je moteča za vse nas okoli nje, ni izbirala besed. Njo ni motila ena oseba ali direktor, njo so motili vsi. Slabo mi je postalo zanjo, saj je prepričana, da je problem v ljudeh okoli nje, v resnici pa je težava ona. Morda ne toliko za druge, ki njo ne dojemajo tako negativno, kot ona njih, pač pa zase. Toliko grenkobe in negative v njej, v tem mladem bitju, na začetku kariere. Bila je povod, da sem narušila svoj mir in sem začela z opazovanjem ljudi okoli sebe. Sprva napaka, kasneje dojamem, da je bila dobra lekcija.

Na desno gospod, ki vsak dan parkrat na dan pride v lokal, vsi natakarji ga že poznajo. Poje, kar si kupi v trgovini, naroči kavo z mlekom in vino. Ma kje naroči, natakarji mu že sami od sebe prinesejo. Njegova izjava je vedno ista: ''Hvala, veste, moja žena je tako sitna, pa se pridem sem spočit in na kozarček ali dva, da mi nihče ne teži.'' Takoj se zamislim. A je smisel zakona ali zveze, na splošno doma, da se skrivamo pred partnerjem, pred katerim bi morali

biti najbolj odkriti, goli – duševno, mentalno in fizično. Transparentni. Iskreni. Pošteni. Isto se zamislim, kot pri prvi opazovanki. A ni morda težava pri Vas, dragi gospod. Morda pa ženo moti, ker toliko popivate, morda Vam želi pomagati, pa zanikate ali na napačen način sprejemate to njeno pomoč, mogoče pa sta oba obtičala nekje, kamor ne spadata in pripadata. Dvomim, da se močna ljubezen lahko naveliča, da lahko kar tako izplahni. Neguješ, daješ in vzdržuješ, pa je ni sile, ki jo spodnese.

Končno vstopi gospa, nekje 60. let. Zavidljivo postavo ima, mnoge mlade punce se lahko skrijejo pred njo. Unovči upokojenski popust in vzame dve kavi s seboj. Zase in za prijateljico, ki jo čaka zunaj. Ravno sta s pohoda. Obdala me je s toploto, pozitivo. Narisala mi je nasmešek na obraz. Ko sem jo gledala, sem v njej videla prihodnjo sebe. Nino pri 60. letih, vitko, čilo, zdravo, polno energije, zasebno in karierno izpolnjeno. Priznam, morda se motim, morda v sebi skriva polno gneva, žalosti, skrbi, a tega ni pokazala. Tudi, če skriva, je pokazatelj, kako bi morali v življenju funkcionirati. Natakar ni tam zato, da bo postregel samo vas, ni samoumevno, da bo vedel kaj želite, da se ne bo zmotil ali pa da bo vedel, da se vam mudi in morate biti prvi postreženi. Vstopiš, glasno pozdraviš, vprašaš po počutju ali pa podariš en velik nasmeh. Polepšaj nekomu dan.

Pride moški po 30. letu, sede za mizo poleg mene. Kar naenkrat kosmata kepa na mojih nogah, kuža. Njegov. Nasmeji se on, nasmejim se jaz. Sedem na stol poleg, bližje k njemu in načneva debato o psih. S popolnim neznancem. Jaz to včasih rabim in življenje mi jih pošlje, pametne, energične, obožujem, ko od tretje osebe dobim nasvete, ideje ali ko ta tretja oseba napolni moje baterije. Povezalo naju je najbolj neškodljivo bitje, bitje, ki nima predsodkov, katerega jezik ne tepe po glavi, bitje, ki ti da več, kot mu lahko sam ponudiš. Zdelo se mi je, da me razume in dojame bolje, od ljudi, s katerimi večkrat posedam, bodisi na kavi bodisi nekje v naravi.

Mešanih občutkov, pozitivnih in malo manj pozitivnih, se odpravim iz lokala. Pospravljam denar v denarnico, iščem telefon, brskam po torbici, da najdem slušalke in pri tem iz rok izgubim mapo s papirji. Na klopci poleg mene sedi družba treh deklet. Mislim, da imajo okoli 20 let. Ena se od njih poslovi, nič neobičajno. Ah kje, prelepo bi bilo, že kičasto, da imam prav. Dekle ni stopilo še dobrih 10 korakov stran, ko sta začeli s pljuvanjem po njej. Ne vem zakaj se je šlo, ni niti pomembna vsebina pljuvanja … kaj želim povedati, revi sta in to obe. Kaj za vraga te stane biti iskren, odprt in srčen? Kaj?? A te res nahrani pljuvanje po drugih???

Se bo našel nekdo in rekel ''slabe izkušnje Nina''. Ni res. Zakaj bi ti zaradi slabih izkušenj, negativnih ljudi ali situacij, ognja, na katerem si se opekel, postal slab človek. Človek poln gneva. Ne škodiš toliko ostalim, ker vsako pljuvanje in slabo dejanje, kaže s prstom nate in ne na tiste, na katere želiš, da pokaže … škodiš samo sebi. Sama sem imela par slabih izkušenj, še vedno jih imam, to je življenje. Življenje je kot najprometnejša ulica, ves čas nekaj dogaja. Sama sem se naučila, da se od ljudi, ki ti ne prijajo umakneš, jih ne komentiraš, ne ustvarjaš črnega oblaka nad njimi. Naučila sem se, da ne rabiš vsakomur dati nasveta, pa četudi je iskren, iz srca. Različne ljudi imaš okoli sebe, preceni, nekdo nasveta ne sprejme kot nasvet, pač pa pametovanje. Ne argumentiraj, ker argumentacija vodi do globljih razprav, iz katerih težko izvlečeš nasmeh in kompromise. Ne rabiš govoriti o svojem počutju, življenju, dogajanju, ljudem, katerim to ne želiš. Jaz imam sledeč pristop, če si dnevno v mojem življenju, bodisi duševno bodisi fizično in se ob tebi počutim jaz–jaz, zveš lahko vse, ob tebi ne razmišljam, nisem previdna, napeta. Če me srečaš občasno, pišeš občasno, kličeš občasno, pretehtam, kaj je vodilo do te občasnosti in razmislim, koliko sebe ti dam. Če sva na zdravo–zdravo, te prosim, da tako tudi ostaneva, saj na vprašanja kje si sedaj, kdaj bo poroka, otroci, kako kariera, ne boš dobil odgovora. Menim, da vse pač ni od vsakogar stvar. Kar pa ne pomeni, da ne maram izmenjati s teboj kakšno besedo ali dve, ti podariti nasmeška in poslati sonce nad tabo.

Če moje zgoraj razumete v negativnem smislu, potem niste dojeli bistva, kar je povsem možno in sprejemljivo. Tisti, ki pa živite po istem principu, pa boste vedeli zakaj vsaka zgoraj napisana beseda. Ne spreminjaj svet, spreminjaj sebe. Da bo tebi udobno in lepo, ker potem bo tudi vsem okoli tebe, zaradi tebe.

Z največjo dozo ljubezni,

vaša Nina.