Mojim dušam

Ninine misli pretipkane na ekran. 




Na vprašanje ‘’Če bi si lahko zaželela zgolj eno željo in zgolj ta bi bila uresničena, katera bi bila?’’
… bi moj odgovor bil ‘’tekoče stopnice do neba, za dan ali dva’’.
Na enem od začetnih zapisih sem se opisala kot živec in emotivec. Besedo živec si vsak lahko razloži po svoje, za besedo emotivec pa imamo podobne razlage, kajne? Vsak od nas gre čez obdobje izgub, izgub svojih sorodnih duš. Zame ni samo partner sorodna duša, zame je sorodna duša ‘’moja krv’’, moja družba, tj. moj team, kot jim rada rečem. In najtežje je, ko team izgubi svoje člane.
Bilo je obdobje, ko se še nisi dobro pobral in si zopet padel. Težko obdobje. Življenje.
Čas celi rane Nina. Najpogosteje slišana poved tistega obdobja. Čas ne celi ran, s časom se naučiš živeti s praznino, močneje začutiš duševno prisotnost (bolj se zatekaš k tej, saj fizične ni), skačeš v obdobja in oživljaš spomine. So tvoj akumulator. So tvoja volja, da veslaš in veslaš skozi življenje. So tvoja vojska, ki bdi nad tabo. Še vedno so tvoji. Za vedno bodo.
Veste kaj ohranja mir v tem čustvenem nemiru? To, da si s svojimi dušami imel super odnos, čist odnos, odnos poln ljubezni, spoštovanja in iskrenosti. Ohranja te čista in mirna vest. Zakaj? Ker si jih vsak dan objel, poljubil, obiskal, poklical, vprašal kako so, mislil nanje, z njimi odraščal, rastel, zmagoval in izgubljal. Bili so 100 % del tebe.
Vse te izkušnje so me še bolj spodbudile, da razmišljam o medčloveških odnosih, da jim dam še večjo vrednost in da še bolj pazim nanje. Minljivi smo. Živimo hitro in preveč samoumevno. Sigurno kdo misli ‘’Nina ne bluzi’’, tudi prav, saj s tem zapisom ne zahtevam strinjanja. Vsak gre čez različne izkušnje in preizkušnje, kako se bo pobral in kaj se bo iz vsega tega naučil pa je na človeku samem.
Delajte dnevno na odnosih, spomnite se pokojnih duš na dnevni bazi. Nosite rože čez celo leto, govorite o emocijah odkrito, dovolite si jokati, dovolite si ponovno vstati, dajte si čas, predvsem pa pazite na odnos, ki ga imate z osebami, s katerimi si delite nebo in dihate isti zrak.
Vsaka beseda ne rabi biti izrečena, vsaka reakcija izražena, vsaka opazka podana, kritika pred pohvalo dana … ne ponižujte, ne obljubljajte nekaj, kar ne morete izpolniti, ljubite in spoštujte. Pazite na odnose in jih negujte, ljudi okoli sebe osrečujte, naj bo vaša misija brisanje solza in risanje nasmeha na obraz.
Pa še nekaj … ne padite v današnji sistem, ker vidite, da smo nekje zatajili. Ne, ni pomemben materializem, ni pomemben naziv ali položaj … ne tekmujte, ne primerjajte se … negujte. Vsako razdaljo prehodite in se borite. Ni pomembno kaj mislijo drugi in kaj vidijo drugi, pomembno je kaj dajete od sebe zase in za druge. Konec koncev je podoben konec. Nikjer ne bo pisalo koliko si imel, kaj si imel, kje si delal, koliko si delal … zato je pomembno, da se kot oseba močno zapišete in vtisnete ljudem v spomin, da vas tudi, ko vas več ne bo ohranjajo žive. Pomembno je kakšne zgodbe pišete.
… da se vrnem spet nazaj. Zakaj stopnice? Zato, da jim vsem še enkrat povem hvala vam za vse, da se z vsemi še enkrat pogovorim, jih poljubim, objamem in za cel dan ne izpustim. Nisem nora, sem
hvaležna, da sem živa in ljubim življenje, samo prerasla sem obdobje, ko mi ta tema prebuja strah, ta tema ni več tabu tema.
Če imate družino, prijatelje čez mejo ... odpeljite se k njim, takoj ali kmalu. Weekend getaway. Preživljajte čas skupaj in ne dovolite, da mine preveč časa do ponovnega snidenja. Za ljudi, ki jih imate ob sebi se zahvalite, jih ljubite in zanje poskrbite. Ne jočite za njimi, jočite z njimi, bodite njihovo ‘’rame za plakanje’’.
Mene moji vodijo, čuvajo in motivirajo. Polno spominov, pesmi, zapisov, posnetkov, obiskov domačega ‘’sela’’, obiskov krajev, kjer so spomini nastajali, hrana, fotografije, debate, majhni signali … vse to je vredno! In vse kar imate ob sebi je vredno! Zato ostajam jaz–jaz. Duševna hrana je ključ do srečnega življenja, dobra dela in dejanja, lepe besede in spoštovanja, ljubezen, zdravje, skrb in znanje … cilji in sanje … brez, da po svetu delate sr*nje.

Pa lepe in mirne sanje.


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Muffini

Zakaj se pozabite smejati?

Pita sirnica