To je moje, to je tvoje. To jaz delam, to ti.
Lotila se bom teme, ki nosi raznolika mnenja. Povedala bom svoje, kar ne pomeni da je sprejemljivo vsem.
Zenska in kuhinja?
Definitivno top kombinacija. Sprasujem se, zakaj teh tem niso nacenjali vcasih. In te in partnerstvo in otroci in dojenje in vzgoja in ... in ... in ... res je, da ni bilo socialnih omrezij, ampak tudi pri face to face komunikaciji niso odpirali taksnih debat vedno znova.
Jaz od babice in od mamice nisem slisala pritozevanja, niti enkrat, da zakaj za vraga morata biti v kuhinji. Ne da morata, v veselje jima je. (Ok, so dnevi, ko ne utegnes kaj pripraviti ali pa je casovno naporno...ampak tu in tam.) Pa je babi delala, ni bila gospodinja, mami pa se vedno dela. In to sta prenesli name, nic mi ni tezko. Hvala jima. Pade mi na misel dvoje ... ker sta ob sebi imeli partnerja (ju se imata, hvala bogu😁), ki je znal z rokama narediti vse in drugo, ker tega nista jemali kot breme, pac pa kot nekaj normalnega, vsakodnevnega. Jaz sem za to, da se zenske borimo za svoj obstoj in pravice, ampak te feministicne teze in razmisljanja pa vcasih presedajo. Nisem starokopitna, grem s svetom z roko v roki, ustavim se edino tam, kjer gre svet cez moja zastavljena nacela, moralo, vrednote. Jaz mislim, da se zenska mora znat v kuhinji obrnat. Prav tako moski, seveda, ampak danes pisem v svojem imenu, kot zenska, za zenske. Zakaj nekatere razmisljate v smeri "oh, jaz pa ne bom sluzkinja svojim". Pa kaksna sluzkinja za vraga...prvo in osnovno je, da znas s tem, ko se naucis kuhati preziveti sebe, denar bolje porabljas, kvalitetnejse in hranljivejse jes. Skupaj, doma pripravljeni obroki in pojedeni, so pot do druzenja partnerjev, druzine...pot do povezovanja in komunikacije. Da, doma pac govoris s polnimi usti, ker si doma in si v svoji comfort coni.
Res se mi je vtisnilo v spomin par dogodkov iz studentskega dela. Delo z otroci, cudovito, dokler nisi dobil par izjav, ki so te vrgle na rit. Bolognese omako mu je mati predstavila s pripravo suhih testenin in ketchup-om po vrhu..ma zivi blam. Dobila sem vprasanje "kaj pa je to?" ...veste za kaj je spraseval? Za paradiznik! Ja za obicajen, vsem dobro znan...paradiznik! Kaj hocem povedati...ok, dokler si sam/a ali sta s partnerjem se brez otrok, si lahko naceloma, ce vama seveda ustreza, privoscita delitev, sponasanje, inat...ampak, ko v vajino zivljenje vstopijo otroci, pozabita na to, bodita zrela, pripravita jih na zivljenje, na skupnost...ce ne pa rajsi pojdita vsak svojo pot, se preden se odlocita za druzino. Ne apeliram, da mora vsak vse znat ali eden to drugi to...izhajaj vedno iz tega, da vse kar vpliva na golo prezivetje je treba znat. In eno od opravil je priprava hrane, kuhanje.
Mnogo zvez, zakonov propade, ker si vse delite, sponasate in iscete cas zase. Zato, ker na mnoge vloge gledate kot da so obremenjajoce in cas jemajoce.
Pri nas tocno dolocene delitve del nikoli ni bilo. Pa zato ata ni copata in mama ni dec. Zakaj bi dela delil po spolu, po ... eh, zakaj bi jih sploh delil in toliko o tem razglabljal. Vsak poprime za tisto, za kar je potrebno. Problem pa je, ce nihce ne zna poprijet za delo. In naucite se, da ne vidite samo tisto, kar ste vi naredili, pac pa preden zacnete s sponasanjem, preverite, kaj so naredili ostali.
In ne, ne kuhamo tisti, ki imamo visek casa, pac pa tisti, ki na to opravilo gledamo z ljubeznijo, veseljem, radostjo. Nezadovoljstvo rojeva nezadovoljstvo.
Pa kakor obrnete, ljubezen gre in bo vedno sla skozi zelodec. Prazna vreca, pa nikoli ne bo stala pokonci. Na zacetku se lovis, rabis vec casa, kot povsod in pri vsem. Ko se vpeljes, pa gre vse spontano, iz glave...najpomembnejse pa je, da ves cas delate s srcem. 💋💋💋
Zenska in kuhinja?
Definitivno top kombinacija. Sprasujem se, zakaj teh tem niso nacenjali vcasih. In te in partnerstvo in otroci in dojenje in vzgoja in ... in ... in ... res je, da ni bilo socialnih omrezij, ampak tudi pri face to face komunikaciji niso odpirali taksnih debat vedno znova.
Jaz od babice in od mamice nisem slisala pritozevanja, niti enkrat, da zakaj za vraga morata biti v kuhinji. Ne da morata, v veselje jima je. (Ok, so dnevi, ko ne utegnes kaj pripraviti ali pa je casovno naporno...ampak tu in tam.) Pa je babi delala, ni bila gospodinja, mami pa se vedno dela. In to sta prenesli name, nic mi ni tezko. Hvala jima. Pade mi na misel dvoje ... ker sta ob sebi imeli partnerja (ju se imata, hvala bogu😁), ki je znal z rokama narediti vse in drugo, ker tega nista jemali kot breme, pac pa kot nekaj normalnega, vsakodnevnega. Jaz sem za to, da se zenske borimo za svoj obstoj in pravice, ampak te feministicne teze in razmisljanja pa vcasih presedajo. Nisem starokopitna, grem s svetom z roko v roki, ustavim se edino tam, kjer gre svet cez moja zastavljena nacela, moralo, vrednote. Jaz mislim, da se zenska mora znat v kuhinji obrnat. Prav tako moski, seveda, ampak danes pisem v svojem imenu, kot zenska, za zenske. Zakaj nekatere razmisljate v smeri "oh, jaz pa ne bom sluzkinja svojim". Pa kaksna sluzkinja za vraga...prvo in osnovno je, da znas s tem, ko se naucis kuhati preziveti sebe, denar bolje porabljas, kvalitetnejse in hranljivejse jes. Skupaj, doma pripravljeni obroki in pojedeni, so pot do druzenja partnerjev, druzine...pot do povezovanja in komunikacije. Da, doma pac govoris s polnimi usti, ker si doma in si v svoji comfort coni.
Res se mi je vtisnilo v spomin par dogodkov iz studentskega dela. Delo z otroci, cudovito, dokler nisi dobil par izjav, ki so te vrgle na rit. Bolognese omako mu je mati predstavila s pripravo suhih testenin in ketchup-om po vrhu..ma zivi blam. Dobila sem vprasanje "kaj pa je to?" ...veste za kaj je spraseval? Za paradiznik! Ja za obicajen, vsem dobro znan...paradiznik! Kaj hocem povedati...ok, dokler si sam/a ali sta s partnerjem se brez otrok, si lahko naceloma, ce vama seveda ustreza, privoscita delitev, sponasanje, inat...ampak, ko v vajino zivljenje vstopijo otroci, pozabita na to, bodita zrela, pripravita jih na zivljenje, na skupnost...ce ne pa rajsi pojdita vsak svojo pot, se preden se odlocita za druzino. Ne apeliram, da mora vsak vse znat ali eden to drugi to...izhajaj vedno iz tega, da vse kar vpliva na golo prezivetje je treba znat. In eno od opravil je priprava hrane, kuhanje.
Mnogo zvez, zakonov propade, ker si vse delite, sponasate in iscete cas zase. Zato, ker na mnoge vloge gledate kot da so obremenjajoce in cas jemajoce.
Pri nas tocno dolocene delitve del nikoli ni bilo. Pa zato ata ni copata in mama ni dec. Zakaj bi dela delil po spolu, po ... eh, zakaj bi jih sploh delil in toliko o tem razglabljal. Vsak poprime za tisto, za kar je potrebno. Problem pa je, ce nihce ne zna poprijet za delo. In naucite se, da ne vidite samo tisto, kar ste vi naredili, pac pa preden zacnete s sponasanjem, preverite, kaj so naredili ostali.
In ne, ne kuhamo tisti, ki imamo visek casa, pac pa tisti, ki na to opravilo gledamo z ljubeznijo, veseljem, radostjo. Nezadovoljstvo rojeva nezadovoljstvo.
Pa kakor obrnete, ljubezen gre in bo vedno sla skozi zelodec. Prazna vreca, pa nikoli ne bo stala pokonci. Na zacetku se lovis, rabis vec casa, kot povsod in pri vsem. Ko se vpeljes, pa gre vse spontano, iz glave...najpomembnejse pa je, da ves cas delate s srcem. 💋💋💋
Komentarji
Objavite komentar