Iščemo, česar nimamo ...

Napaka št. 1 … večina se nas zaveda te napake, pa jo vedno znova ponavljamo. V eni od preteklih objav sem pisala o tem, da poslušaš sebe, samo sebe in se ne primerjaš z ostalimi. No, tukaj gre za popolnoma isto stvar … poišči kar imaš, ne išči kar nimaš. Življenje naj ne bo ustaljena rutina, vsak trenutek sprejmi kot nekaj novega in neponovljivega. Vse materialno se v življenju da nadomestiti … življenje pa ne, je eno samo. V resnici je le to precej enostavno, zapletamo ga sami. Prekleto dobro drži rek, da dokler smo zdravi nam noben hrib ni ovira. Premalo se tega zavedamo in zato nismo vredni prejemanja tistega več, kar si želimo! Vedno v življenju dobiš kar daješ in privlačiš kar zračiš. Če moraš na družbenih omrežjih pisati, da živiš svoje sanje, s 1001 sliko dokazovati, da si najboljša punca/zaročenka/žena, starš, da si najbolj postaven/na, itd. … a se ti zdi, da brezbrižno in res srečno živiš svoje življenje? Komu in zakaj moraš vse to dokazati? 

Tega ne pišem zaradi sebe, imam jasno razdelane življenjske cilje, sanje in podobno, nekaj od tega je 100 % odvisno od mene, nekaj pa tudi od ostalih dejavnikov, usode. Pišem zaradi vseh mladih duš, ki se šele oblikujejo in so labilne ter vseh odraslih duš, ki menijo, da morajo svoje življenje dokazovati drugim. Dokazovati, kaj imajo, a v resnici ne znajo uživati v tem oz. tega ne cenijo dovolj in težijo vedno znova k več in več. Ne rabite dokazovanja! Živite po svoje, saj dokler ste notranje mirni veste, da delate prav. Vaša dejanja, občutke in počutje poznate in občutite le vi, sami. Ljubezen do sebe je edino čudežno zdravilo, ki ga vsak človek išče. Pred nosom ga imamo, samo uporabe tega se še moramo naučiti. 

Vsak od nas tu in tam dobi občutek, kot bi se prebudil/a v drugem telesu. Slabe volje, nergav/a in nezadovoljen/na vstopi v nov dan. Sami smo odgovorni za to, sami smo dovolili, da je do tega prišlo in sta posledično šla počutje ter volja navzdol. Vsak je svojih misli vladar. Nekateri breme radi nosijo sami, ga potlačijo vase in se prepričajo, da je tako bolje. Ne želijo obremenjevati ljudi okrog sebe, pa čeprav bi bili od njih takoj deležni posluha in velike podpore. Težje situacije gredo večini težje z jezika. Že pri sebi vidim, da sledim takšnemu vzorcu – starejša kot sem, lažje vse premlevam sama. Napaka! 

Odprite se ljudje, naj vam ne bo težava povedati kaj vas teži, duši … premalo govorimo o občutljivih temah. Šele ko te sprejmemo kot del življenja in čisto normalen pojav, zaživimo in zadihamo življenje s polnimi pljuči. Družbena omrežja so večini vtepla v glavo, da moraš živeti popolno življenje, kot ga živi tvoj follower ali fb prijatelj. V resnici pa dragi moji, ni ga človeka, ki ne bi mučil svoje muke (če se pogovorno izrazim). 60 % objavljenih stvari zna biti ''fake'' ali pa krinka za vse, kar to osebo muči. Ni brezhibnosti, ni popolnosti. 

Vsi imamo vzpone in padce, vzponi nas dvigajo in motivirajo, padci pa nas spremenijo na bolje in učijo ... zaradi obojih smo čvrstejši, borbeni. Vsak od nas se kdaj izgubi, ampak pomembno je, da se na koncu najde. Ne moremo biti srečni, običajni, mi, če smo se izgubili v lastnih mislih. 

Ne smemo se primerjati z okolico, ne smemo poniževati same sebe, potlačiti svoje emocije, zgraditi zid pred zunanjim svetom, v vsem videti negativno, se prepustiti ''overthinkingu'' ali pa iskati tisto, česar nimamo. V času upada lastne volje moramo početi ravno obratno – iskati svoje vrline, uspehe, razloge lastne sreče in se zahvaliti življenju, vsem silam, ki nas vodijo ter bdijo nad nami. Videli boste, kako volja naglo začne rasti, vi pa spet dobivate svojo, pravo življenjsko barvo. Ne obupajte, duše in misli ne popraviš ali nahraniš v kratkem roku, to je dolgotrajen proces, ki zahteva potrpljenje, razum, zavedanje, odprtost in dajanje možnosti sebi, drugim ter navsezadnje življenju samemu. Vse velike stvari zahtevajo več časa, kar je logično, kajne? 

Ne izgubite upanja in volje, borite se do zadnjega dne in če vas delodajalec lahko prisili, da za voljo podjetja opravite delo do konca, potem se lahko tudi vi sami prisilite, da svoje želje pretvorite v cilje in cilje v zmago – takšno ali drugačno, ampak ponavljam, duševna

zmaga je največ vredna. Ni je stvari, ki bi človeka osrečila toliko, kot ga lahko notranji mir. Najdite ga! <3