Nekoč nekje

To ni odhod, to ni slovo. 

Ni izguba in ni pozaba. Je življenjski preizkus.

Če usmeriš žalost, jezo in bes na svet, boš jutri še bolj prizadet.

Odpri oči, opazuj kaj se okoli tebe dogaja, saj nebo ti 1001 signal podarja.

Izrazi vse občutke, ki jih nosiš v sebi, delaj vedno kot ti narekuje srce in da bo le lažje tebi. Čas ne celi rane, človek se nikoli v resnici čvrsto na noge ne vstane, manjka nam vsem recept, ki nas pozdravi. A tega ni in ne bo, samo na nas je v katero smer krenemo. Ali bomo naše ljudi zgoraj in na tleh še naprej osrečevali in zanje ponos predstavljali ali pa bomo krenili na kriva pota, kjer uničili bomo prvo sebe in še koga.

Nisem brezčuten človek (ravno nasprotno), ampak iz izkušenj govorim, vsak od nas ostal je brez nekoga, za kogar si želi, da bi bil še živ. Poglejte, samo razmislite, kaj vse človek lahko naredi, kako

lahko svet spremeni, kako napredke spretno izkorišča, a nad najpomembnejšim moči nima. Tu sta usoda in narava posredi, imata moč, katera nikoli ne bo v naši lasti in je žal ne moremo ukrasti.

V življenju bodo vzponi in padci, sladki in boleči trenutki, ki lahko docela spremenijo življenje tebe in tvojih. Sladke ali grenke izkušnje sprejmi v svoje življenje, ne delaj barikad, saj so tu, da ljudi naredijo močnejše, pametnejše, boljše. Ne dovoli skrajnostim, da te prevzamejo, bori se z njimi in se premikaj naprej, saj le tako boš po vsaki situaciji zagledal luč, sončni vzhod. Obkroži se z ljudmi, ki te dvigujejo in ne primerjaj se z drugimi, saj vsakomur nekaj manjka, uide, spolzi. Nihče ni rojen pod perfektno zvezdo, včasih nas življenje preizkuša, da nas oblikuje in nadaljnjo pot s sončnimi žarki, cvetovi in bleščicami posuje.  

Tisti, ki me poznajo, vedo, da svoje ljudi zgoraj ne pozabim, pač pa se oprimem vsega, da jih v spominu, mislih, srcu in duši ohranim. Da se spominjam njihovega glasu, njihovih kretenj in obraza, da se spominjam vseh modrih besed, pesmi in skupaj preživetega časa. Da se spominjam vseh objemov, poljubov in toplih besed. Ne, ni me strah reči, da srečali se bomo nekoč, nekje spet.

Upam, da ta zapis vsaj nekomu pomaga, srca nikoli ne pozdraviš, a naj bo tvoje življenje tvoja zmaga. Bori se in ne obupaj, kadar ti je težko kriči, joči, govori, naj te ne prevzameta razočaranje in žalost, vedno imej v mislih, da so tvoji ljudje nad tabo in da bi želeli, da je vse v redu s tabo. ❤