Nekoč nekje
To ni odhod, to ni slovo. Ni izguba in ni pozaba. Je življenjski preizkus. Če usmeriš žalost, jezo in bes na svet, boš jutri še bolj prizadet. Odpri oči, opazuj kaj se okoli tebe dogaja, saj nebo ti 1001 signal podarja. Izrazi vse občutke, ki jih nosiš v sebi, delaj vedno kot ti narekuje srce in da bo le lažje tebi. Čas ne celi rane, človek se nikoli v resnici čvrsto na noge ne vstane, manjka nam vsem recept, ki nas pozdravi. A tega ni in ne bo, samo na nas je v katero smer krenemo. Ali bomo naše ljudi zgoraj in na tleh še naprej osrečevali in zanje ponos predstavljali ali pa bomo krenili na kriva pota, kjer uničili bomo prvo sebe in še koga. Nisem brezčuten človek (ravno nasprotno), ampak iz izkušenj govorim, vsak od nas ostal je brez nekoga, za kogar si želi, da bi bil še živ. Poglejte, samo razmislite, kaj vse človek lahko naredi, kako lahko svet spremeni, kako napredke spretno izkorišča, a nad najpomembnejšim moči nima. Tu sta usoda in narava posredi, im...